Ponedeljek, 28. november 2022

Ali so rastoče obrestne mere ljudi začele odvračati od nakupov stanovanj?

V večini bank zaznavajo upad povpraševanja po stanovanjskih posojilih, prve premike zaznava tudi statistika

Vse višje obrestne mere in s tem čedalje dražja posojila so, kot kaže, začela ohlajati trg stanovanjskih posojil. Na to kažejo podatki Banke Slovenije, ki so sicer objavljeni s približno dvomesečno zamudo, podobno je slišati tudi iz slovenskih bank. Masa stanovanjskih posojil v Sloveniji se je sicer v zadnjih osmih letih, ko so cene nepremičnin tako rekoč brez premora rasle, povečala za več kot 50 odstotkov.

»V prvi polovici tega leta smo imeli še veliko povpraševanje po stanovanjskih posojilih. V zadnjih nekaj tednih se je slika nenadoma spremenila. Povpraševanje se je sesulo z danes na jutri,« je na začetku oktobra v pogovoru za Handelsblatt povedal Helmut Schleweis, predsednik nemške zveze hranilnic (Deutscher Sparkassen), ki je to pripisal negotovosti in višjim obrestnim meram.

Kako je pri nas

Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, prihaja pa iz ene izmed slovenskih bank, razlaga o precejšnjem upadu stanovanjskih posojil v zadnjem mesecu dni. Kot razlog navaja konkreten dvig obrestnih mer za stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero v zadnjih mesecih. Za ilustracijo: medtem ko še na začetku leta niso bile nič nenavadnega fiksne obrestne mere v višini 1,5 odstotka, trenutno med bankami, ki jih spremljamo, ni nobene, ki bi ponujala fiksno obrestno mero pod 3,3 odstotka (za desetletno posojilo v višini sto tisoč evrov).

Dvig cene posojil ima vsaj dve veliki posledici. Prvič, del ljudi ni več posojilno sposoben oziroma zaradi višjih obrestnih mer lahko dobi manj posojila kot denimo pred letom dni. In drugič, nakup stanovanja s posojilom je zaradi višjih obrestnih mer precej dražji kot pred letom dni – pred časom smo izračunali: Če nepremičnino kupujete s posojilom, vas bo nakup stanovanja stal 20 ali več odstotkov več kot pred šestimi meseci.

Kaj uradno pravijo v bankah

Prej omenjene informacije o upadu stanovanjskih posojil so, kot smo opozorili, neuradne, kaj pa uradno sporočajo iz bank? Nekaj največjih bank smo vprašali: ali v zadnjem času (september, oktober, november) opažate kakšne spremembe pri povpraševanju po stanovanjskih posojilih? Ali se je povpraševanje zmanjšalo in za koliko (v primerjavi z minulimi meseci in istim obdobjem lani)? Odgovori bank:

NLB: »V zadnjih dveh mesecih opažamo nekaj manj povpraševanja po stanovanjskih posojilih. Razlogi za to so po vsej verjetnosti zlasti trenutne razmere na trgu nepremičnin, ki še niso povsem jasne, in višje obrestne mere, tako da so porabniki nekoliko bolj zadržani pri odločanju za nakupe, obnove nepremičnin oziroma kreditiranje. Žal vam s konkretnimi številkami v zadnjih dveh mesecih ne moremo postreči, saj smo vezani na obdobne javne objave rezultatov poslovanja. Je pa NLB v Sloveniji v prvih devetih mesecih leta imela rekordno prodajo novih stanovanjskih posojil (48-odstotna rast v primerjavi z istim obdobjem lani).

NKBM: »Povpraševanje po stanovanjskih posojilih je skladno z našimi pričakovanji.« Tega, kakšna so njihova pričakovanja, niso delili z nami.

SKB: "Povpraševanje po stanovanjskih posojilih je v zadnjih mesecih skladno z razmerami na trgu nekoliko upadlo".

Gorenjska banka: »Skladno s korenitimi spremembami na trgu z višanjem ključne obrestne mere s strani ECB ter referenčne obrestne mere EURIBOR in hkrati tudi fiksne obrestne mere tudi v Gorenjski banki zaznavamo upad povpraševanja po stanovanjskih posojilih.«

Intesa Sanpaolo: »Povpraševanje po stanovanjskih posojilih se v zadnjem času umirja. Zmanjšanje povpraševanja smo zaznali predvsem v zadnjem mesecu.«

Unicredit: »V zadnjem obdobju povpraševanje ni odstopalo od povpraševanja v lanskih primerljivih mesecih.«

Banke smo vprašali še, ali se morda zaradi precejšnje podražitve stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero stranke kaj bolj odločajo za posojila s spremenljivo obrestno mero

V vseh pravijo, da še vedno prevladuje povpraševanje po posojilih s fiksno obrestno mero.

Kaj ugotavlja Banka Slovenije in kako je rasla masa stanovanjskih posojil

Tudi Banka Slovenije v zadnji mesečni publikaciji o poslovanju bank ugotavlja, da obseg novih poslov s stanovanjskimi posojili upada (dodajmo, da so objavljeni podatki za september, zdaj pa se bližamo koncu novembra): »Kreditiranje gospodinjstev je bilo z mesečnim prirastom 80 milijonov evrov nekoliko pod povprečjem minulih mesecev leta (85 milijonov evrov), večino pa so kljub upadanju obsega novih poslov pomenila stanovanjska posojila (59 milijonov evrov). Septembra se je tako nadaljevalo umirjanje medletne rasti stanovanjskih posojil, ki je z 11,6 odstotka ostala med največjimi na evrskem območju.

Po podatkih Banke Slovenije je masa stanovanjskih posojil v Sloveniji septembra prvič v zgodovini presegla mejo osem milijard evrov. Od konca leta 2014, ko so po več letih upadov in stagnacije cene znova začele rasti, se je masa stanovanjskih posojil povečala za več kot 50 odstotkov.

V celotni masi je, čeprav so v zadnjem času prevladovala posojila s fiksno obrestno mero, 44 odstotkov takšnih, ki imajo variabilno obrestno mero in so občutljiva za spremembe EURIBOR. Povprečna ročnost teh posojil znaša, tako Banka Slovenije, 16 let.

Manj posojil, slaba novica za trg nepremičnin?

Najnovejši uradni statistični podatki, ki so na voljo, so za letošnje drugo četrtletje. V tem obdobju je v Ljubljani število transakcij z rabljenimi stanovanji glede na isto lansko obdobje upadlo za 25 odstotkov, glede na prejšnje četrtletje pa za desetino. V tretjem četrtletju, tako pravijo v družbi Arvio, se je ohlajanje stanovanjskega trga nadaljevalo. Surs bo uradne številke o dogajanju v tretjem četrtletju objavil 23. decembra.

Vir:https://www.finance.si/9006307/Ali-so-rastoce-obrestne-mere-ljudi-zacele-odvracati-od-nakupov-stanovanj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

ABC naložba d.o.o in Kapitol posredovanje d.o.o.