Gospodinjstva imajo »sto« drugih stvari, za katere morajo poskrbeti, in nakup novega stanovanja ni niti po naključju na vrhu seznama njihovih prioritet.

Na tveganja, ki izhajajo s trga nepremičnin, sta pred nedavnim opozorila tako Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) kot Banka Slovenije. Obe instituciji sta, poenostavljeno, zapisali nekako takole: zaradi vse višjih življenjskih stroškov in rastočih obrestnih mer je pričakovati upad povpraševanja po stanovanjskih posojilih.

Razmeroma suhoparne besede regulatorjev je v intervjuju za Handelsblatt »poživil« Helmut Schleweis, predsednik nemške zveze hranilnic. »V prvi polovici letošnjega leta smo imeli še veliko povpraševanje po stanovanjskih posojilih. V zadnjih nekaj tednih se je slika nenadoma spremenila. Povpraševanje se je sesulo z danes na jutri,« je izjavil.

Če povežemo besede regulatorjev in Schleweisa je nekako takole: gospodinjstva imajo trenutno »sto« drugih stvari, za katere morajo poskrbeti, in nakup novega stanovanja ni niti po naključju na vrhu seznama njihovih prioritet. Prvi razlog je visoka, v nekaterih državah rekordna inflacija. Drugi razlog pa cena posojil – šestmesečni EURIBOR je tik pod dvema odstotkoma, fiksne obrestne mere za 10- ali 15-letno stanovanjsko posojilo pa v Sloveniji že krepko presegajo tri odstotke (podatki s spletnih strani večjih bank). Za primerjavo: še na začetku leta niso bile nič nenavadnega fiksne obrestne mere v višini 1,5 odstotka (to glede na današnje obrestne mere pri mesečnem obroku lahko pomeni okoli 150 evrov razlike).

Kaj vse to pomeni za cene?

Manjše povpraševanje po stanovanjskih posojilih je seveda posledica tega, da je tudi na splošno povpraševanja po nepremičninah manj. To pomeni pritisk na cene.

Kje je tu Slovenija?

Po zadnjih podatkih – ti so sicer za mesec julij – so na področju stanovanjskih posojil še naprej padali rekordi. To bi lahko pripisali hitenju posojilojemalcev pred napovedanimi dvigi obrestnih mer. Po drugi strani je statistični urad v letošnjem drugem četrtletju zaznal kar precejšen upad transakcij z rabljenimi stanovanji. Na ravni države je število poslov medletno upadlo za približno 20 odstotkov, v Ljubljani za 25 odstotkov.

Cene so na drugi strani še rasle, tako na medletni kot na četrtletni ravni. A podatki, ki prihajajo od ljudi z nepremičninskega trga kažejo, da se je dogajanje v zadnjem času konkretno ohladilo. Kdaj bodo temu sledile cene in kakšni bi lahko bili padci, seveda ne vemo (le kot opomnik, statistični podatki o dogajanju v že končanem tretjem četrtletju bodo objavljeni 23. decembra).

Je pa razmeroma jasno: če zaradi visoke inflacije in vse višjih obrestnih mer (v kombinaciji s slabimi gospodarskimi obeti) škripa na trgih v naši soseščini, bo zelo verjetno prej ali slej zaškripalo tudi pri nas.

Vir: https://www.finance.si/9004851/Nepremicnine-ce-skripa-v-Nemciji-bo-prej-ali-slej-tudi-v-Sloveniji