Četrtek, 5. maj 2022

Ko lastnik v nabiralnik dobi pošto od nepremičninskega posrednika

Nepremičninske družbe lastnikom stanovanj pošiljajo pisma-ali je to dovoljeno?

Nepremičninske družbe lastnikom stanovanj pošiljajo pisma, v katerih jih pozivajo, naj se ob morebitni prodaji obrnejo na njih, s čimer želijo povečati število nepremičnin, ki bi jih lahko ponudili morebitnim kupcem.

Ponudba stanovanj na trgu je izjemno majhna, kar potrjuje tudi v članku predstavljena praksa slovenskih nepremičninskih družb.

V uredništvo so nam posredovali pismo nepremičninske družbe Taurus Group, ki ga je lastnica stanovanja v Ljubljani našla v svojem poštnem nabiralniku. Če povzamemo vsebino pisma, nepremičninska družba lastnici stanovanja v njem sporoča, da imajo na tej lokaciji veliko povpraševanje po nepremičninah. Zato jo pozivajo, naj stopi v stik z njimi, če bi svojo nepremičnino želela prodati.

Takšna praksa je lahko za nekoga neprimerna, nadlegujoča, zanimiva, mogoče je lahko tudi smešna. Vendar po mnenju Zbornice za nepremičninsko posredovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije ni v nasprotju z zakoni. Še preden razložimo zakonsko plat, poglejmo, kako nepremičninski družbi v Ljubljani in Mariboru oglašujeta svojo dejavnost.

Ljubljanski primer

Najprej smo poklicali na nepremičninsko družbo Taurus. Od nje je namreč naša bralka prejela pismo. V pogovoru nam je direktorica družbe Lea Miloševič potrdila vsebino pisma in da lastnikom stanovanj v Ljubljani, osredotočajo se predvsem na Moste, res pošiljajo takšna sporočila. »Povpraševanje po nepremičninah je veliko, ponudba majhna, zato želimo s temi aktivnostmi povečati nabor nepremičnin, pri katerih posredujemo,« nam je povedala Miloševičeva in pri tem dodala, da nepremičnine iščejo tudi z objavami prek družbenih omrežij in elektronske pošte.

Njihov način dela je precej preprost. Sporočilo vložijo v kuverto, jo naslovijo z »Lastniku stanovanja«, kuverte pa nato oddajo v poštne nabiralnike v vežah večstanovanjskih stavb. »To prakso smo začeli oktobra lani, v prvem delu smo tako razdelili okoli dva tisoč sporočil in na tej podlagi izpeljali dve prodaji stanovanj,« nam je povedala Lea Miloševič, ki še pravi, da so jih prejemniki teh sporočil večkrat poklicali in da bodo mogoče prek teh stikov tudi v prihodnje izpeljali več transakcij.

Mariborski primer

Vendar ta praksa ni značilna samo zanje, uporabljajo jo tudi druge nepremičninske družbe. Poklicali smo Branka Potočnika, direktorja mariborske nepremičninske družbe Insa, ki je potrdil, da se tako oglašujejo tudi pri njih in v drugih nepremičninskih družbah.

Vendar v Insi to delajo precej drugače. Za izbrane lokacije v Mariboru pregledajo zemljiško knjigo, v kateri so javno dostopni podatki o nepremičninah in njihovih lastnikih. Podatke zberejo, sestavijo pismo in ga naslovljenega pošljejo lastniku. »Odziv je precej slab, strošek pa ni zanemarljiv,« nam je povedal Branko Potočnik. Kot še pojasnjuje, lastnikov ne segmentirajo, usmerjajo se le na zanimive lokacije. Tudi v njihovi nepremičninski družbi z namenom povečanja ponudbe nepremičnin uporabljajo družbena omrežja in druga komunikacijska orodja. »V to smo primorani. Imamo zelo malo nepremičnin, zato se velikokrat znajdemo v zagati. Kupcem lahko ponudimo zgolj eno nepremično, primerno za njegove želje, ali pa še to ne,« pravi Potočnik.

Takšne dejavnosti niso v neskladju s predpisi

Vendar Branka Potočnika nismo poklicali le zaradi preverjanja poslovne prakse njegove nepremičninske družbe. Je tudi predsednik upravnega odbora Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, zato smo ga vprašali, ali bi lahko bile takšne aktivnosti v nasprotju z zakoni. Najprej osebni podatki. Potočnik odgovarja, da so vsi podatki, ki jih pridobivajo iz zemljiške knjige, javni, zato v tem primeru ne vidi neskladja z zakonom.

 

Branko Potočnik, Združenje družb za nepremičninsko posredovanje: »Pošiljanje pošte lastnikom stanovanj za namene oglaševanja dejavnosti nepremičninskih družb zakonsko ni sporno. Precej bolj omejeno je oglaševanje nepremičnin, pri katerih družba posreduje.«

Vprašali smo ga tudi, ali je takšno početje v neskladju z zakonom o nepremičninskem posredovanju (bolj podrobno o tem pišemo v nadaljevanju članka), ki prepoveduje oglaševanje nepremičnin z letaki in sporočili, vloženimi v poštne nabiralnike. Tudi v tem primeru je to zanikal. »Ne oglašujemo nepremičnin, pri katerih posredujemo, ampak našo dejavnost, česar pa ta zakon ne prepoveduje,« je zatrdil Potočnik.

Poklicali smo še direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjana Udoviča. Ta nam je potrdil navedbe Branka Potočnika in da ne vidi nobenega zakona, ki bi prepovedoval tovrstne oglaševalske aktivnosti nepremičninskih družb.

Mnenje tržnega inšpektorata iz leta 2006

Boštjan Udovič nam je posredoval tudi mnenje Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Zbornica za poslovanje z nepremičninami se je namreč z ne povsem enakim, ampak zelo podobnim primerom že obrnila na tržni inšpektorat, in sicer leta 2006. Ker se je primer zgodil pred 16 leti, smo Boštjana Udoviča vprašali, ali ni to preveč oddaljeno, da bi mnenje veljalo tudi danes. »Ta primer je res star, vendar se zakon o nepremičninskem posredovanju v tem delu od takrat ni spremenil, zato se lahko na to mnenje tržnega inšpektorata naslonimo tudi danes,« nam je odgovoril Udovič.

Za kaj je šlo v tem primeru?

Zbornica za poslovanje z nepremičninami je takrat pri tržnem inšpektoratu preverila vprašanje ene izmed slovenskih nepremičninskih družb. Ta je želela svojo dejavnost oglaševati na oglasnih deskah večstanovanjskih stavb. Zato so na zbornici pri tržnem inšpektoratu preverili, ali je takšno oglaševanje v skladu z zakonom o nepremičninskem posredovanju in zakonom o varstvu potrošnikov. S tržnega inšpektorata so dobili odgovor, da ta praksa ni zakonsko sporna, saj prvi odstavek 16. člena zakona o nepremičninskem posredovanju, še enkrat poudarjamo, da se od leta 2006 do danes v tem delu ni spremenil, določa, da mora nepremičninska družba pri oglaševanju oziroma pri drugih objavah v zvezi z nepremičnino, ki je predmet posredovanja, objaviti ceno, lokacijo, leto izgradnje stavbe oziroma prenove in velikost nepremičnine. V tem primeru pa nepremičninska družba ne oglašuje nepremičnine, pri kateri posreduje, ampak gre za oglaševanje dejavnosti nepremičninske družbe. Tržni inšpektorat je takrat zato menil, da takšna praksa ni v nasprotju z zakonom, torej ne krši predpisov.

Pri tem je treba opozoriti na četrti odstavek 16. člena zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta prepoveduje oglaševanje z letaki, ki se lepijo na vhode stavb, ali letaki, ki se puščajo v nabiralnikih. Vendar se četrti odstavek tega člena sklicuje na prvega, zato prepoved teh praks velja le za oglaševanje nepremičnin, ne pa tudi za oglaševanje dejavnosti nepremičninske družbe.

VIR Finance: https://nepremicnine.finance.si/8985317/Ko-lastnik-v-nabiralnik-dobi-posto-od-nepremicninskega-posrednika

Še več informacij na :https://nepremicnine.finance.si/8985384/Direktno-oglasevanje-in-varovanje-osebnih-podatkov

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

ABC naložba d.o.o in Kapitol posredovanje d.o.o.