Torek, 8. februar 2022

Vam živce para stalno lajanje sosedovega psa? To je njegova pravica

Zakaj lajanje psa ni prekršek?

Pogosto ali celo nenehno lajanje psov, še posebej ponoči, marsikomu para živce. Ali sploh lahko ukrepamo ali gre pač za pravico psov, da lajajo?

V varstvo so za nekaj dni pripeljali psa. Kosmatinec, ki novega okolja ni poznal najbolje, je svoje navdušenje pri raziskovanju izražal z lajanjem. Oglasil se je na skorajda vsak nov zvok urbanega okolja, z lajanjem je pozdravil vsakega mimoidočega, vsak avtomobil. Ni minilo veliko časa, ko je na vrata potrkala razburjena soseda in varuhu psa zagrozila, naj ga utiša, sicer bo poklicala policijo.

To je le ena od zgodb, s katerimi se srečujejo prebivalci v urbanih soseskah, kjer je lajež psov iz različnih razlogov zelo pogost in s tem tudi moteč. Sosedje so zgroženi in utrujeni od hrupa, od lastnika pričakujejo, da bo lajanje psa umiril, ga ustrezno vzgojil. Če se to ne zgodi, so sosedje prepričani, da bi morala preprečevanje lajanja od lastnika zahtevati uradna inštitucija, morda policija in ga celo sankcionirati.

Na upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR ) pojasnjujejo, kaj pomeni pasje lajanje, kdaj gre za mučenje živali in kako lahko v tem primeru ukrepa prizadeti. Po veljavni zakonodajni ureditvi omejitev hrupa ureja zakon o varstvu okolja, ki vladi daje pooblastilo, da predpiše mejne vrednosti izpustov, torej tudi hrupa. „Na podlagi tega zakona je bila izdana uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta določa kot vire onesnaževanja okolja s hrupom predvsem naprave, obrate, objekte za javne prireditve, komunalno infrastrukturo, letališča, ceste itd. Pasji lajež ni hrup, ki ga ureja ta uredba,“ pišejo v odgovoru na pobudo omejitve hrupa zaradi lajanja psov na portalu predlaga.vladi.si.

Varstvo pred hrupom jamči tudi zakon o varstvu javnega reda in miru. „Ta zakon povzročanje nekaterih oblik hrupa v posameznih okoliščinah opredeljuje kot prekršek. Med drugim določa, da kdor na nedovoljen način med 22 uro zvečer in šesto uro zjutraj moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne – vzdrževalne posege, se kaznuje z določeno globo.“ Za nadzor tega je pristojna policija, dolžnost katere je, da posreduje, če gre za sum storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

„V zvezi z laježem psov pa policija ne more ukrepati, ker niso podani potrebni elementi prekrška,“ pojasnijo na upravi.

Zakaj lajanje psa ni prekršek?

Lajež je poleg voha in vida eden izmed treh glavnih načinov sporazumevanja psov. „Z laježem se pes brani, igra, pozdravlja, išče pozornost ali opozarja. Godrnjanje uporablja pri pozdravljanju ali pa je to znak zadovoljstva, medtem ko renčanje uporablja kot grožnjo ali opozorilni znak, pa tudi v igri. Cviljenje označuje podrejanje, obrambo, pozdrav, bolečino, pa tudi iskanje pozornosti,“ različne odzive psa pojasnjujejo na upravi.

„S predpisom, ki ureja varstvo živali pred mučenjem, ni mogoče, niti ni smiselno, opredeliti maksimalno dovoljenega časa oglašanja živali, pri čemer bi preseganje tega časa pomenilo, da je žival v takšnem stanju, da stanje škodljivo vpliva na njeno dobrobit in zdravje,“ še dodajajo.

Lajanje je lahko vedenjska motnja

Lahko pa je dolgotrajno in pretirano lajanje vedenjska motnja psa. V tem primeru je lastnik oziroma skrbnik psa dolžan reagirati. Preprečevanje motenj v obnašanju mu namreč nalaga zakon o zaščiti živali. „Če je opustitev te dolžnosti naklepna in nastanejo posledice, se šteje, da gre za mučenje živali.“ Tisti, ki jih pasji lajež moti, lahko to prijavijo na UVHVVR, vendar pa to še ne pomeni, da bo uprava kršitve tudi ugotovila. Dolgotrajno lajanje namreč še ne pomeni, da gre za mučenje psa. Ukrepala bo le, če bodo pristojni ugotovili, da obstaja sum mučenja oziroma sum kršitev veterinarskih predpisov. Ugotoviti mora, da obstajajo okoliščine, v katerih za psa ni primerno poskrbljeno. „Pretirano lajanje je namreč vedno treba ocenjevati v kontekstu pasme, vzgoje, zunanjih okoliščin in odgovornega ravnanja z živaljo.“ Na upravi pa dodajajo še, da lahko tisti, ki jih pasji lajež moti, uveljavljajo stvarnopravne pravice po sodni poti, saj stvarnopravni zakonik določa prepoved medsebojnega vznemirjanja in prepoved imisij. Vsakodnevni, dalj časa trajajoči pasji lajež je lahko imisija, ki jo ureja sosedsko pravo.

Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/nepremicnine/vam-zivce-para-stalno-lajanje-sosedovega-psa-to-je-njegova-pravica-380948 - www.zurnal24.si

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

ABC naložba d.o.o in Kapitol posredovanje d.o.o.