Nekoč ni bilo kmečke hiše brez ladijskega poda, prav tako je pokrival tla v veliko bolj prestižnih stavbah, celo cerkvah in gradovih. Spomin na tiste v hišah naših prababic ohranja podobe sivih, razbrazdanih in tudi nekoliko zvitih desk. Med njimi so zevale večje špranje, saj se je les krčil in raztezal. V reže se je zlahka lovila umazanija. Čistili so jih s pometanjem in drgnjenjem s sirkovo krtačo. V kmečkih hišah deske niso bile deležne nobene zaščite, zato so počasi propadale, njihov videz ni bil brezhiben, a kljub temu so dolga leta opravljale svojo nalogo.

Trpežen in z neomejenim rokom

Prav dolga življenjska doba lesenih desk, zloženih v ladijski ali kmečki pod, je ena od bistvenih prednosti te talne obloge. Tudi v primerjavi s parketom, pravijo ponudniki. Zdaj so na voljo različni pripravki za zaščito in nego kmečkega poda, če jih redno in pravilno uporabljamo, je njegova življenjska doba lahko skorajda neomejena.

Med drugimi prednostmi kmečkega poda ponudniki izpostavljajo še njegovo odpornost na udarce in druge poškodbe, dobro toplotno izolativnost in topel občutek na dotik. Dolge deske, iz katerih je sestavljen, v prostoru ustvarjajo neponovljiv videz domačnosti in topline.

Kmečki pod in talno ogrevanje nista najboljši par Med pomanjkljivostmi pa lahko izpostavimo slabšo združljivost s talnim ogrevanjem. Zaradi dobre toplotne izolatvnosti, bo izkoristek talnega ogrevanja, ki je pod kmečkim podom nekoliko slabši. Toliko bolj, če smo izbrali dvo- ali trislojne deske oziroma tiste, ki so debeline 20 milimetrov.

Deske za ladijski pod so običajno debele 10, 15 ali 20 milimetrov, široke so vsaj 15 centimetrov, praviloma pa 20 in več, dolge pa so od dva metra naprej. Polagajo se na podložne lesene deske ali lesne vlaknenke po sistemu utor in pero. Pomembno je, da je podlaga suha in ravna.

Izberemo lahko povsem neobdelane, ali delno obdelane deske, velika pa je tudi ponudba že zaščitenih lakiranih, voskanih, oljenih desk. Les je lahko tudi krtačen, beljen ali dimljen. Možnosti je toliko, da lahko s pravo izbiro ladijskega poda ustvarimo točno želeni videz prostora. Na končni videz najprej vpliva izbira lesa, potem pa vrsta obdelave in površinska zaščita, ki jo izberemo. Hrastov in smrekov les sta denimo svetlejša, oreh je temnejši, rjavo-siv.  

Površinska zaščita je nujna

Neobdelane  ali delno obdelane deske, te so tudi najcenejše, je treba pred polaganjem obrusiti, da bo njihova površina gladka. Potem pa jih lahko polakiramo, povoskamo ali naoljimo. Izberemo lahko tudi barve za zaščito lesa v notranjih prostorih in tako ustvarimo najrazličnejše barvne odtenke tal.  

Ne glede na izbrano površinsko zaščito lesa, je treba vedeti, da jo bo treba vsaki dve ali najkasneje vsakih pet let obnoviti. Zaradi stalne hoje in tudi premikanja pohištva po deskah, se zgornji zaščitni sloji namreč s časom obrabijo. Tako bo treba voske in olja obnoviti praviloma vsaki dve leti, zaščitne barve morda ne tako pogosto, odvisno od obremenjenosti tal.

Zagotovo pa bodo dlje zdržale lazure, medtem ko pokrivne barve lahko razpokajo in se začnejo luščiti prej. Še najdlje bo na površini zdržal lak.

Od sedem evrov naprej

Cene ladijskega poda so zelo različne. Najcenejše so deske iz smrekovega lesa, ki so že pripravljene za vgradnjo, vendar niso površinsko zaščitene, za kvadratni meter je cena sedem evrov.

Sicer pa so cene v povprečju od 20 do 30 evrov na kvadratni meter, lahko pa so tudi višje, če izberemo katero od posebnih obdelav površine in seveda dražje lesove.

Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/ladijski-pod-to-so-vse-bolj-priljubljena-tla-a-z-enim-velikim-minusom-379967 - www.zurnal24.si