Malo hiš in stanovanj je prilagojenih življenju v starosti, čeprav se vsi staramo in z leti postajamo čedalje manj okretni. Zato je – ne glede na trenutno starost – z mislijo na poznejše življenjsko obdobje priporočljivo bodisi že načrtovati novo nepremičnino bodisi kupiti staro, prilagojeno ali vsaj primerno. Vsi si bomo namreč na stara leta želeli karseda dolgo ostati doma in škoda bi bilo, da bi morali menjati nepremičnino ali da bi imeli (pre)visoke stroške ob prilagoditvi za starost.

Starejši slej kot prej opazijo problem neprilagojene nepremičnine, medtem ko mlajši praviloma (še) ne razmišljajo o tovrstnih vprašanjih, obenem pa je žal še vedno (pre)malo nepremičnin v osnovi prilagojenih za starost, opaža soavtorica knjige Stanovanje v starosti, Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. inž. arh. "Gotovo ločimo več nivojev spopadanja s problemom bivanja za starejše. Eno je prilagajanje obstoječega bivalnega okolja z več stopnjami poseganja in iskanje novega, primernejšega stanovanja. Pogosto starejši sicer sami spoznajo, da živijo v prevelikih hišah in stanovanjih, da je vzdrževanje predrago, predelav pa ne zmorejo. Pravijo pa tudi, da ne vedo, na koga bi se obrnili po pomoč za predelavo. A navezanost na lastne nepremičnine je pri nas velika in zato je včasih predolgo odlašanje za selitev," je opozorila. "Manj pa imamo v mislih starostnika pri načrtovanju novih stanovanj, kjer neka univerzalnost sicer prevladuje, a ni dosledno izvedena. Najlaže se prilagodimo sami pri gradnji svoje hiše, a je težko misliti na starost, ko smo polni energije in ko nas določene rešitve ne motijo ali celo ne opazimo njihove problematičnosti," je izpostavila.

Po njenem mnenju bi morali že v osnovi načrtovati stanovanja tako, da bi bila primerna tudi za ljudi na invalidskih vozičkih, da med prostori ne bi bilo pragov, da bi bila kopalnica dovolj prostorna tudi za gibalno ovirane. "Namreč tudi mlajši, zdravi ljudje pozdravijo prostorno stanovanje, primerno udobno kopalnico in kuhinjo, kjer se lahko dva srečata in kjer morda nekaj dela opravimo tudi sede. Ne pozabimo tudi, kako veliko vlogo igrajo v stanovanju primerna osvetljenost, primerna izbira barv in tekstur materialov ter nedrseče površine. Slabovidni na primer potrebujejo dovolj kontrastov, da ločijo robove tal, pultov, da v kopalnici vidijo, kje je tuš prostor, polica in podobno," je nanizala. In najbolje je, če že ob sami gradnji razmišljamo o prostorih, primernih za starost, saj je poznejše spreminjanje praviloma dražje in pogosto izredno težko izvedljivo. "Pred leti so v neki švicarski raziskavi ugotovili, da bi se pri stanovanjski gradnji strošek za gradnjo brez ovir povečal le za tri do pet odstotkov v primerjavi z običajno gradnjo, od tega je približno tri četrtine strošek za dvigalo. Samo s širšimi vrati bi strošek dvignili le za 0,05 do 0,15 odstotka," je navedla arhitektka in zato je seveda bolj smotrno o primernosti za bivanje v starosti razmišljati že ob samem načrtovanju nepremičnine in gradnji. S poznejšo, naknadno prilagoditvijo so namreč praviloma povezani višji stroški, ki se seveda razlikujejo glede na potrebno prilagoditev, saj gre lahko za manjši poseg ali pa celovito prenovo določenega predela.

Zaradi vsega zgoraj naštetega je dobro poznati nekaj nasvetov pred nakupom stanovanja, hiše ali ob načrtovanju nepremičnine za starejša in pogosto bolj gibalno ovirana leta s pomembnim ciljem udobnega bivanja v vseh življenjskih obdobjih. Po nasvetu arhitektke je priporočljivo pomisliti na več dejavnikov, med drugim na dostopnost do vsega brez ovir, na primerne materiale, na dobro osvetlitev, v zavedanju, da se bodo z leti spreminjale naše navade in potrebe. Vzemimo denimo samo vhod – vsaj en brez stopnic pride prav starejšim, ki težko hodijo, ki morda za pomoč pri hoji uporabljajo hoduljo, palico ali berglo. Če so na vhodu vendarle stopnice, je dobro imeti dovolj prostora za ograjo oziroma držalo ali za klančino. "Dostop do stanovanjske hiše in vhoda ter vhod v večstanovanjsko stavbo in dostop do stanovanja so lahko včasih odločujoči, ali se bo starejša oseba samostojno lahko odpravila ven ali celo odnesla ven smeti. Pomembne so nedrseče površine, ograja ob strani, primerno visoke stopnice, še bolje klančina za neoviran dostop ali nivojski dostop, pa tudi osvetlitev. Tudi garaža mora biti dovolj široka, da lahko odpremo vrata in izstopimo, problematične so lahko nevzdrževane površine ob sicer dobro zamišljenih rešitvah," je naštela arhitektka Barbara Železnik Bizjak.

Stopnice so običajno tudi v notranjosti in pametno je denimo izbrati stanovanjski blok z dvigalom ali stanovanja bolj v pritličju, v hiši pa predvideti prostor tudi za morebitno dvigalo in izbrati primerno stopnišče. "Če gradimo novo stanovanjsko hišo, čeprav smo od starostnih težav odmaknjeni še nekaj desetletij, bi morali nujno razmišljati o splošni dobri dostopnosti in uporabnosti. Torej, o prostornosti povezav, o dostopnosti do vseh prostorov in o možnosti, da bi predvideli nek prostor, ki je trenutno lahko niša, shramba, nekoč pozneje pa ga bomo lahko morda uporabili za namestitev dvigala. Sicer pa drzno oblikovane, skoraj prosojne stopnice, včasih celo brez ograje, niso primerne niti za starostnika niti za otroke. Bolje je, če pomislimo na vse uporabnike, namestimo trdno ograjo in si omislimo nedrseče površine," svetuje.

Izjemno pomembno je pomisliti na razporeditev prostorov, saj so pogosto v hiši v pritličju dnevni prostor, kuhinja, stranišče, v nadstropju pa spalnice in kopalnice. "Dovolj je že nekaj stopnic, pa je dostop za gibalno ovirano osebo onemogočen tudi v lastnem domu. Bomo hišo popolnoma predelali, da bo vse v enem nivoju? Imamo denar, je smiselno? Omenjeno so resnične težave pri starejših hišah in ko pozabljamo pri načrtovanju nove hiše na morebitne drugačne potrebe," je izpostavila arhitektka. Ob gradnji ali nakupu hiše je treba torej pomisliti tudi na spalnico, ki je praviloma v zgornjih nadstropjih, v resnici pa je pametno imeti tudi v pritličju vsaj eno dodatno sobo, ki jo lahko po potrebi spremenite v spalne prostore, in spodaj je dobro imeti ne samo stranišče, temveč kopalnico s tušem, ki je dostopna brez stopnic.

Tudi širina vrat naj bo zadostna za prehod z invalidskim vozičkom, priporočljivo je 90 centimetrov, in najbolje, če so vrata drsna. Prostori naj bodo odprti s čim manj ozkimi hodniki in vrati, saj je gibanje enostavneje, prostor je videti večji, morda je celo več možnosti za razporeditev pohištva. V kuhinji se je prav tako dobro držati bolj odprtega in širokega prostora, osvetlitev naj bo dovolj močna, priporočljiva so drsna vrata na omaricah, da ne bi ovirala pri odpiranju. "V stanovanju ali hiši po problematičnosti sledijo tudi preozke vratne odprtine, pragovi, drseča tla, preproge, na katerih lahko starejši zdrsnejo, stopnice ... Seveda sem sodi tudi kuhinja, čeprav je odvisno, v kakšnem obsegu starostnik kuhinjo sploh še uporablja. Tako se spet postavi vprašanje, ali prenavljati ali ne za nekoga, ki živi sam. Lahko pa prilagodimo, odstranimo le moteče in neprimerne elemente in stvari prestavimo bliže. Predvsem pa naj bo kuhinja dovolj prostorna, široka, z leti radi delamo sede, manj primeren postane plinski štedilnik. Sicer sta pomembna tudi dobra osvetlitev in dostopnost do vsega v kuhinji," je nanizala arhitektka Barbara Železnik Bizjak. 

Na prilagoditve in arhitekturne rešitve za prihodnost je treba pomisliti tudi v kopalnici. Pri načrtovanju je denimo pametno načrtovati postavitev tako, da se lahko oseba tudi z morebitnim invalidskim vozičkom v njej prosto giblje in da je na stranskih stenah možno naknadno vgraditi stenska držala. Dandanes so na voljo tudi tako imenovane odprte tuš kabine, kjer ni roba, ki bi morda oviral. "Kopalnica je gotovo najbolj problematičen prostor za starostnika v stanovanju. Srečamo predvsem nemogoče majhne kopalnice, kopalne kadi namesto tušev, ker se v starejši blokovski gradnji pač ni vgrajevalo tušev. Ljudje živijo v stanovanjih, kjer so kopalnice nekoč za silo lahko uporabljali in čistili, ko pa so se postarali, je to postalo neprijetno in celo nevarno," je izpostavila. "Nivojski tuši bi morali v celoti nadomestiti tuš kadice in kopalne kadi," je prepričana.

Pri vsem je zelo pomembna svetloba, ki ob vse slabšem vidu igra ključno vlogo. Z leti namreč praviloma pešajo oči in čedalje bolj je potrebna primerna osvetlitev za vsakdanja opravila, bodisi pomivanje, čiščenje, tudi branje, in dodatno svetlobo lahko priskrbimo z večjimi ali več okni ali z več svetili na pravih mestih. Na mestu je tudi priporočilo o dostopnosti vtičnic in stikal, ki naj bodo na primerni višini, lahko pa vgradite luči na senzor. Starejšim z utrujenimi rokami, artritisom, poškodbami bo lažje odpirati vrata s kljuko kot z okroglim ročajem, za sporazumevanje z obiskovalci je pametno vgraditi domofon ali videofon, v starejših letih pa ne bo odveč SOS-gumb za morebitno potrebo po nujni pomoči.

Poleg arhitekturnih rešitev je pri izbiri ključna lokacija. Priporočljivo je bivati v bližini trgovine, zdravstvenih ustanov, lekarne, knjižnice, prostorov za druženje, urejenih pešpoti in podobno. Starejši kot bomo, manj bomo namreč tudi mobilni z lastnim avtomobilom in v manjših krajih s slabšo infrastrukturo nam bo vse bolj pomemben bodisi urejen in dosegljiv javni prevoz bodisi možnost prevoza starejših, ki ga ponujajo v nekaterih občinah. S starostjo bomo znali resnično ceniti, da imamo čedalje več stvari čim bolj enostavno na dosegu roke. Za varno, udobno in lepo starost v lastnem domu je zato res treba poskrbeti še danes, čeprav se nam morda zdi prezgodaj. Samo tako si bomo uredili dom, ki bo primeren za prijetno bivanje tudi v pozni jeseni življenja.

vir:https://cekin.si/varna-starost/stanovanje-v-starosti-nepremicnina-hisa-prilagoditev-gibalno-ovirani-invalidi.html