Petek, 19. november 2021

Cene nepremičnin v nebo, to napoveduje Gurs

Padca cen še ni za pričakovati

Cene stanovanjskih nepremičnin so letos občutno poskočile, v zadnjem polletnem poročilu o trgu nepremičnin ugotavljajo na Geodetski upravi RS (GURS). Število sklenjenih poslov je skoraj da na ravni pred epidemijo kovida.„Po marčevski oživitvi nepremičninskega trga smo bili priča pospešeni rasti cen stanovanj in hiš. V prvem polletju 2021 so se tako v primerjavi z drugim polletjem leta 2020 cene stanovanjskih nepremičnin zvišale za okoli osem odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008,“ pišejo v poročilu.

Podražitev v Ljubljani manjša kot drugod

Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih, z izjemo Ljubljane. Cene stanovanj na Obali oziroma v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so poskočile za 10 do 12 odstotkov. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta »le« okoli 6-odstotna. V Ljubljani so sicer cene stanovanj rekordno zrasle leta 2018 (15 odstotkov na letni ravni). Visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin še vedno poganjata veliko povpraševanje, ki ga vzpodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja,  in omejena ponudba novogradenj. Nizke obrestne mere spodbujajo nakupe nepremičnin za lastno uporabo in naložbene nakupe ter investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo. Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin vse bolj vplivajo tudi vse višje cene zemljišč za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi pandemije. Visoke cen stanovanj povzročajo tudi nadaljnjo rast povpraševanja po zazidljivih zemljiščih in vse močnejšo stanovanjsko gradbeno ekspanzijo. Ta je najbolj očitna v Ljubljani, kjer je obseg trenutne in načrtovane stanovanjske novogradnje že primerljiv s tistim pred krizo leta 2008.

Padca cen še ni pričakovati

„Zaustavitve rasti cen stanovanjskih nepremičnin ni pričakovati dokler ponudba novih stanovanj ne bo presegla povpraševanja in se ne bo čas njihove prodaje bistveno podaljšal oziroma dokler se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Zaenkrat se večina novozgrajenih stanovanj v največjih mestih in turističnih krajih, kljub rekordnim cenam, še vedno proda preden so zgrajena.“ V prvem polletju letošnjega leta je vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami znašala slabih 870 milijonov evrov oziroma 65 odstotkov vsega evidentiranega prometa z nepremičninami. Od tega je bila vrednost sklenjenih poslov za stanovanja 516, za hiše pa 351, za zazidljiva zemljišča pa 186 milijonov evrov. Še v prvem polletju leta 2019 je bila vrednost prometa z zazidljivimi zemljišči slabih 120 milijonov evrov. Število prodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš je v prvem polletju letošnjega leta celo preseglo število prodajo stanovanjskih hiš.

Srednja cena v Ljubljani krepko čez 3000 evrov

Slabi dve tretjini vseh kupoprodaj je bilo sklenjenih v največjih petih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper) in okolici Ljubljane. V prvi polovici letošnjega leta se je delež Ljubljane, kjer se praviloma tudi sicer sklene nekoliko več kot četrtina vseh kupoprodaj stanovanj v državi, še nekoliko povečal in se približal 30 odstotkom. V Ljubljani je bilo v prvem polletju 2021 v primerjavi z drugim polletjem 2020 prodanih za 13 odstotkov več stanovanj.Srednja cena rabljenega stanovanja (mediana) je bila potem, ko je v drugi polovici leta 2020 prvič v zgodovini presegla 3.000 evrov na kvadratni meter, v prvi polovici letošnjega leta že krepko nad to mejo (3.250). Večina stanovanj se je sicer prodala po ceni med 2.800 in 3.700 za kvadrat.  Najvišjo relativno ceno, prek 7.200 evrov na kvadratni meter uporabne površine, je doseglo stanovanje v novozgrajenem vila bloku na Viču. To stanovanje je bilo tudi absolutno najdražje, saj je kupec zanj skupaj s parkirnim prostorom odštel okoli 850.000 evrov. Relativno najdražje rabljeno stanovanje je bilo prodano v Centru za skoraj 6.800 na kvadratni meter, absolutno najdražje pa za Bežigradom za 570.000 evrov. Srednja cena v Sloveniji pod 2000 evrov. Srednja cena stanovanj je v Sloveniji dosegla 1980 evrov za kvadratni meter, po najvišjih srednjih cenah pa Ljubljani sledijo Obala z 2700 evri na kvadrat, Kranj z okolico (2520), severna in južna okolica Ljubljane (2500), Celje (1600) in Maribor (1550).

Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/nepremicnine/zadnji-podatki-cene-nikoli-visje-to-pa-napoveduje-gurs-376618 - www.

 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

ABC naložba d.o.o in Kapitol posredovanje d.o.o.