Sreda, 17. november 2021

Proizvodnja iz slovenskega lesa bo stekla v Sloveniji

Gradnja hiše: Ta sistem gradnje od zdaj cenovno bolj dostopen-vam je všeč?

Masivna lesena gradnja je zelo cenjena v sosednji Avstriji, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri nas.

Zdaj so masivne lesene konstrukcije, ki ne vsebujejo niti grama lepila, dostopnejše, v celoti pa so narejene iz slovenskega lesa v Sloveniji.

Masivne lesene hiše so nekoč gradili iz brun, v zadnjih letih pa se je uveljavila tako imenovana CLT masivna lesena gradnja, pri kateri je konstrukcija narejena iz križno lepljenega lesa. Korak naprej pa je lesena masivna mozničena konstrukcija, v kateri les ni lepljen, temveč mu stabilnost in statično ustreznost zagotavljajo bukovi mozniki. Takšne mozničene konstrukcijske plošče sicer niso novost, konstrukcijski sistem iQwood je prvo evropsko tehnično soglasje dobil že leta 2014. Šlo je za 15 centimetrov debele plošče, ki pa zaradi svoje masivnosti (debeline) cenovno niso bile konkurenčne drugim vrstam lesene gradnje; skeletni, panelni in tudi CLT-gradnji.

Razvili so tanjšo in cenovno dostopnejšo ploščo

Miha Bogataj, ustanovitelj podjetja iQwood, ki se z gradnjo lesenih hiš ukvarja že več kot desetletje, je kljub temu verjel, da je povsem naravna lesena masivna konstrukcija brez dodanih lepil, pravi odgovor za povsem eko gradnjo. Sistem križno mozničenega lesa, pojem izhaja iz bukovih moznikov, s katerimi so spete plasti križno postavljenih lesenih desk, so vse čas izpopolnjevali in lani razvili tanjšo konstrukcijsko ploščo, debelo devet centimetrov. Material je uspešno prestal preverjanja na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, zanj je v postopku certificiranje ETA o tehnični ustreznosti.

Kljub spremembi debeline ima konstrukcija statične lastnosti, ki so nujne za gradnjo hiš in stavb, pravi Bogataj in doda, da so tako naredili velik korak naprej. Lesena masivna konstrukcija bo zdaj bolj cenovno dostopna, na ključ zgrajena hiša pa bo na koncu morda le nekaj odstotkov dražja od hiš, grajenih z drugimi sistemi lesene gradnje

.

Popolnoma naravna eko konstrukcija brez lepila

 Na račun tega pa bodo graditelji oziroma prebivalci iz tako narejene lesene konstrukcije dobili bistveno bolj ugodno in zdravo bivalno okolje, tako v primerjavi z drugimi lesenimi gradnjami, še bolj pa v primerjavi z zidanimi hišami. Neprimerno boljši pa je tudi ogljični odtis takšne hiše ali stavbe v njenem življenjskem ciklu, še pove Bogataj.

"Če govorimo o eko gradnji in želimo kar se da naravno bivalno okolje s čim manjšim ogljičnim odtisom, hkrati pa razmišljamo tudi o tem, kako bomo hišo nekoč v prihodnosti reciklirali, je to zagotovo konstrukcija, ki zadosti vsemu navedenemu," je prepričan Bogataj. V leseni konstrukciji ni niti grama lepila, za primerjavo, v trislojni CLT-konstrukciji za povprečno hišo ga je dve do tri tone. Takšnega lesa zaradi vsebnosti lepila ob koncu njegove življenjske dobe ne moremo reciklirati, v masivni mozničeni konstrukciji pa je lepilo nadomeščeno z mozniki, pravi Bogataj. Izračunali so, da ima hiša, grajena z njihovo konstrukcijo pozitivni ogljični odtis.

Trdnost in trajnost praktično neomejeni

ARHIV EKOARTMed prednostmi velja izpostaviti tudi, da je zaradi zunanje izolacije vsa konstrukcijo izvedena na topli strani stene. Zato ni nobenega tveganja, da bi se v konstrukciji pojavil kondenz in ogrozil njeno trdnost ali trajnost, ki je ob pravilnem vzdrževanju in v normalnem stanju praktično neomejena. Les konstrukcije je tehnično sušen, ne potrebuje pa globinske impregnacije niti kakršne koli dodatne zaščite, saj zaradi načina sušenja v njej ni škodljivcev. Kot pove Bogataj, konstrukcija predstavlja tudi vidno steno na notranji strani, zato dodatne stenske obloge niso potrebne. Lahko pa jo naoljimo ali povoskamo, nekateri se odločijo tudi za niansiranje z belo barvo.   Sistem z mozniki omogoča do 12 metrov široke razpone brez stebrov in odprte zasnove z veliko steklenih površin. Na vidni strani stene ni vidnih moznikov. Toplotno udobje in protipožarna varnost zagotovljeni Tudi občutek toplote je v hiši, zgrajeni iz teh konstrukcijski plošč drugačen. Lesene stene so na otip toplejše, temperaturno ugodje pa je pri 20 stopinjah Celzija enako kot v zidani hiši pri 22 stopinjah Celzija, zaradi česar je tudi raba energije za ogrevanje manjša. Velika masa križno mozničenega lesa ima tudi izjemno toplotno akumulacijo s prijetnim sevalnim učinkom, ki daleč presega klasično montažno gradnjo, primerna je tudi za pasivne hiše. Hkrati pa masivnost omogoča naravno zvočno izolacijo, boljšo kot pri klasično grajenih hišah.


Več na: https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/gradnja-hise-ta-sistem-gradnje-od-zdaj-cenovno-bolj-dostopen-376593 - www.zurnal24.si