Odločitev o vrsti konstrukcije družinske hiše izhaja iz širših razmer, ki bodo vplivale na stavbo, zelo pa je pomembno, da investitor v projektni nalogi jasno izrazi svoje želje in potrebe, ki izhajajo iz bivalnih navad.

V nadaljevanju pišemo o tem, kaj je treba vnaprej vedeti pri izbiri načina gradnje.

Zunanji dejavnik, ki vpliva na odločitev, je že občinski prostorski načrt (OPN), pomembne so danosti parcele, hišo je treba prilagoditi sedanjim in prihodnjim posledicam podnebnih sprememb.

Od osebnih dejavnikov so za graditelje odločilni hitrost gradnje, želena arhitektura in realen finančni načrt.

Pomembna sta tudi izbira najprimernejšega energetskega razreda stavbe in razumevanje razlik med nizko­energijsko, pasivno, ničenergijsko ali plus­energijsko hišo.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Naravni dejavniki učinkujejo zunaj naših bivališč, znotraj pa želimo stabilno in kontrolirano bivalno okolje. Stavba mora zagotavljati zaščito pred raznolikimi nepredvidljivimi, tudi ekstremnimi naravnimi dejavniki. Potres, plaz, poplava, žled, veter, dež, toča, strela, smog, suša, pregrevanje in divje živali – glede vseh teh dejavnikov si želimo v bivališču zagotoviti kar največjo varnost, predvidljivost, nadzor in stabilnost. Gradnja se mora prilagoditi podnebnim ekstremom, zato še toliko bolj velja misel, da je nenehno prilagajanje edina stalnica našega življenja.

Naročimo leseno ali gradimo zidano hišo?

Med leseno in zidano hišo je navidezno majhna, v resnici pa ogromna razlika.

Lesene hiše se izdelajo v tovarni, kar pomeni, da jih podjetje na gradbišču le sestavi. Pri njih je investitorjem ne glede na tip gradnje (skeletna, panelna ali masivna) jasno, da bodo pri ponudniku iz kataloga izbrali hišo, prilagojeno osebnim željam in potrebam ter zahtevam zakonodaje. To pomeni zadostno debelino toplotne izolacije vseh delov ovoja. Poenostavljeno povedano, investitor si izbere proizvajalca, pove mu svoje potrebe, želje in energijski razred, proizvajalec mu predstavi možnosti in ceno na temeljno ploščo postavljenih hiš.

Zidana hiša ima podobno pot nastajanja, bist­vena razlika pa je pri izvajalcih. Teh je več, z vsakim se je treba dogovoriti in časovno uskladiti, za vsakega je treba zagotoviti nadzor kakovosti dela in materiala. Pri zidani hiši tako običajno investitor prevzame še vlogo koordinatorja, nadzornika in pogosto tudi mediatorja za razumno usklajevanje med izvajalci. Končni rezultat je hiša, ki jo je sestavila množica dobrih in manj dobrih mojstrov. Največ težav nastaja na stičišču različnih izvajalcev. Izdelovalec ometov bo vedno kritiziral površno sezidane zidove, monter oken trdil, da so stene »postrani«, podobno je pri tlakih, inštalacijah, vgradnji notranjih vrat, polaganju talnih in stenskih oblog ter fini montaži sanitarne opreme.

Zidane hiše

Zidane hiše imajo v Sloveniji dolgo tradicijo še iz časov samograditeljstva. Osnovni materiali zanje so pesek, glina, cement, apno, železo, les in steklo. Danes je nabor materialov za zidanje in opremljanje masivne stavbe raznolik, kar ni nujno dobra novica. Preširoka izbira nam pri odločanju lahko povzroči veliko dilem. Velik je že nabor opeke: od navadne modularne opeke do termo zidakov, zidakov, ki se spajajo brez malte, in izolacijskih zidakov, v katere se vliva beton. To armirano jedro zagotovi nosilnost, potresno in požarno varnost ter izpolni statične zahteve. Medetažne konstrukcije so običajno iz armiranega betona, pri modularni gradnji tudi rebričasti ali rebrasti stropi, pripravljeni v tovarni.

Bistvo zidane masivne gradnje je počasno sestavljanje s posameznimi zidaki. Zidanju in razvodu inštalacij sledita še zunanja in notranja obdelava sten. Praviloma je na notranji strani omet, na zunanji pa toplotna izolacija in zaključni sloj fasade.

(Fotografije v naši objavi so zgolj informativne)

Vir:https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/nacini-gradnje-temeljit-premislek-pred-odlocitvijo