Ivo Boscarol: To je moje 20-milijonsko darilo Ljubljani

"Če se nepremičninskih projektov lotevate na način, da jih financirate z dragimi krediti, kupujete drag teren, večino dela opravijo podizvajalci, potem verjamem, da je težko ponuditi nižje cene," o svojih nepremičninskih ambicijah v Ljubljani pravi podjetnik Ivo Boscarol, ki bo poleg tisoč stanovanj v ljubljanskem BTC-ju popolnoma spremenil tudi legendarni Kolosej. Obnova tega bo stala več kot 20 milijonov in za Boscarola bo to darilo Ljubljančanom. Vendar, kot je v intervjuju za Siol.net razkril, nepremičnine niso edini gospodarski sektor, v katerega vlaga veliko svojega časa.

Mercator center v Mariboru, poslovni objekti, tisoč stanovanj v Ljubljani, Kolosej … Zakaj ste toliko denarja investirali v nepremičnine?

"Toliko" je stvar kriterijev. Ko sva s hčerko vedela, da bova morala upravljati s kupnino od Pipistrela, sva zastavila strategijo in odprla t. i. "family office". Torej družbo za upravljanje premoženja. Že na začetku sem se odločil, da bomo razpršili tveganje in zato smo že na začetku vzpostavili tri stebre: nepremičnine, finančne naložbe in investicije v podjetja, ki jih bomo vrednostno uravnavali glede na priložnosti.

Medijsko najbolj izpostavljen je trenutno zagotovo vaš nepremičninski projekt Galaksija, v okviru katerega želite v Ljubljani zgraditi tisoč stanovanj. V pogovorih z nepremičninskimi posredniki, investitorji in drugimi se projekt pogosto opisuje kot fascinanten. Je ta Galaksija za vas le dober posel ali je v ozadju tudi kakšna osebna misija?

Ničesar v življenju nisem počel samo za denar, še tako dober posel me ne zanima, če pri njem tudi ne uživam ali mi je izziv. Koncept 15-minutnega mesta s stanovanji po dostopnih cenah je v tujini poznan, zato se mi zdi, da si ga zasluži tudi Slovenija. Čas postaja vse pomembnejša dobrina za mnoge ljudi in temu se mora prilagoditi tudi urbanizem. Ljudje pač nočejo po nepotrebnem zapravljati časa na poti v službo, trgovino, do zdravnika, rekreacije…

Projekti kot Galaksija sledijo potrebam in novim navadam ljudi. Zakaj bi nekdo imel v lasti avtomobil in kupil stanovanje z garažo, če ga potrebuje le nekajkrat na mesec, ker je zanj večina, kar potrebuje, dosegljiva peš ali pa s kolesom? Ali ni ceneje, da avtomobil najame, ko ga potrebuje? Nekateri ljudje pa recimo ne potrebujejo velike kuhinje v stanovanju, ker se prehranjujejo po restavracijah oziroma naročajo domov prek dostave že pripravljene jedi.

Ravno ideja o manjših kuhinjah je zmotila velik del javnosti.

Zagotovo ta koncept ni primeren za vsakogar in je vezan tudi za življenjsko obdobje, v katerem se posameznik znajde. Vendar je zagotovo v Ljubljani in njeni okolici vsaj 1.000 posameznikov ali parov, ki potrebujejo tak koncept in v njem vidijo dodano vrednost. Zakaj bi plačali za nekaj, česar ne potrebujejo? Zato se mi zdi smiselno, da bodo med tisoč stanovanji, ki jih bomo zgradili v okviru Galaksije, tudi takšna z manjšo kuhinjo.

Ena izmed idej za novo naselje je govorila tudi o tem, da bi stanovanjske enote povezali neposredno s poslovnimi.

Zagotovo veliko ljudi opravlja poklice, za katere sicer potrebujejo pisarno, vendar ni potrebe, da se ta nahaja recimo v centru prestolnice. Zato menim, da bi stanovanjske enote lahko ponekod imele še ena vrata, prek katerih bi stanovalci lahko neposredno dostopali do ločenega  poslovnega prostora, v katerem lahko od doma opravljajo svojo dejavnost.

Menite, da bo vaš koncept 15-minutnega mesta pritegnil dovolj kupcev?

Veliko Slovencev so določene moje ideje zmotile. Omenili ste že majhne kuhinje. Vendar je hkrati veliko ljudi podprlo mojo vizijo. Od približno 350 ljudi, ki so trenutno na seznamu potencialnih kupcev, so samo štirje izrazili željo, da bi imeli veliko kuhinjo. Slovenci, čeprav smo zelo tradicionalni, vseeno sledimo trendom v tujini in sploh mlajše generacije se učinkovito vključujejo v globalne projekte, zato pričakujejo določene spremembe in možnosti zanje tudi pri nas.

Sem vas prav razumel, da že sprejemate rezervacije za stanovanja?

Ne sprejemamo rezervacij, ampak prioritetno listo želja oziroma potreb posameznikov. Iščemo pa informacije, ali je naš koncept dober. Le odziv javnosti bo povedal, ali so moje ideje, kako bi ljudje radi živeli, pravilne.

In kako zbirate informacije?

Interesenti nas kontaktirajo preko kontakta na naši spletni strani, pošljemo jim vprašalnik, kjer odgovarjajo na določena vprašanja in izrazijo željo po nakupu. Na podlagi prejetih informacij oblikujemo in prilagajamo našo vizijo Galaksije.

Kdaj bo torej Galaksija dobila prve stanovalce?

Projekt trenutno čaka na spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN). Vlogo smo dali lani septembra in pričakujemo, da bo v največ treh letih zadeva rešena. Treba bo namreč pripraviti in sprejeti tudi OPPN. Kar je seveda za tako velik projekt povsem normalno. Zato sedaj obstoječe nepremičnine oddajamo, nekatere dele projekta pa že razvijamo naprej. Treba se je zavedati, kako velik projekt je to. Govorimo o več kot 20 odstotkih površin BTC-ja. Tega se ne da spremeniti čez noč.

Ambicij vam ne manjka. Pa boste kos izzivom? Nepremičninski sektor ima drugačne specifike od razvoja in proizvodnje električnih letal …

Enkrat sem bolj za šalo dejal, da bi moral po končani srednji šoli odpreti gradbeno podjetje, saj sem v bistvu celo življenje nekaj gradil. Od tovarne na Kitajskem in v Italiji, do skladišč … Področje nepremičnin res dobro poznam. Za izračun stroškov in prihodkov za Galaksijo nisem potreboval niti kalkulatorja ... Seveda je potem treba podrobno definirati vse pogoje, poiskati partnerje – dela je veliko in gre za sodelovanje različnih deležnikov.

Torej še vedno vztrajate, da bodo stanovanja kupci kupovali po tri tisoč evrov za kvadratni meter?

Brez skrbi.

Zakaj bo vam to uspelo, medtem ko drugi investitorji novogradnje v Ljubljani ponujajo po precej višjih cenah? In hkrati trdijo, da ceneje pač ne gre …

Če se nepremičninskih projektov lotevate na način, da jih financirate z dragimi krediti, kupujete drag teren, večino dela opravijo podizvajalci, potem verjamem, da je težko ponuditi nižje cene. Mi pa imamo drugačno pozicijo, smo lastniki zemljišča, prodaje tako poslovnih kot stanovanjskih enot ne bomo zaupali nepremičninskim agencijam … Če začnete vse optimizirati in je projekt vreden pol milijarde evrov, kar naenkrat niste več odvisni samo od slovenskih gradbincev. Če bo treba, bom šel iskat gradbince v tujino. Na Dunaju na primer gradijo stanovanja v povprečju za 1.200 evrov na kvadratni meter.

Torej so za relativno visoke cene nepremičnin v Sloveniji odgovorni tudi predragi slovenski gradbinci?

Ne v Slovenji, problem je Ljubljana, kjer je celotna veriga predraga, od ponudnikov zemljišč, projektantov, izvajalcev, do prodajnih posrednikov itd. To sedaj vidim iz prve roke pri adaptaciji Koloseja. Vsak od podizvajalcev bi še kar nekaj dodajal. In če nimaš stvari stoodstotno pod nadzorom, lahko končna cena hitro uide v višave. In tega si pri tako velikih projektih ne morem privoščiti, saj delam s svojim denarjem, zato se sam posvetim vsakemu strošku.

Vse več investitorjev, sicer večina neuradno, govori o izsiljevanju raznih interesnih skupin pri pridobivanju gradbenih in drugih dovoljenj. Vas take zgodbe kaj skrbijo? Ste morda že bili tarča?

Galaksija je tako velik in pomemben projekt za Ljubljano, da bo vsak, ki ga bo želel ustaviti, imel opravka z javnim mnenjem in ne zgolj z mano.

Kakšne pa so vaše dosedanje izkušnje v Ljubljani? Gradbeno dovoljenje za Kolosej ste recimo že dobili.

In to neverjetno hitro, v zakonskem roku, brez kakršnih koli pritiskov, čeprav smo zaradi obširne adaptacije in velikosti objekta morali pridobiti gradbeno dovoljenje od Ministrstva za naravne vire in prostor, ne od mestne upravne enote. Naša izkušnja je torej zelo pozitivna.

Kakšna pa je razlika med vami in drugimi investitorji, ki že leta čakajo na takšna ali drugačna dovoljenja? Zakaj je vam uspelo?

Če delate strokovno, korektno in transparentno, vam v Sloveniji ni treba podkupovati. Vsaj jaz do sedaj nisem imel takih izkušenj. Bi pa še to poudaril: od vseh vpletenih, torej sosedov, BTC, pristojnih na MOL, ministrstvu … imamo ogromno podporo. Ne vem, od kje izhaja strah investitorjev do neučinkovite birokracije. Mislim, da so dolgi postopki velikokrat lahko posledica nepopolno ali nepravilno oddanih vlog, tako da imajo lahko pristojne službe izzive tudi s tem delom. Jaz imam res srečo s svojo izjemno strokovno ekipo.

Vir:https://siol.net/novice/posel-danes/ivo-boscarol-to-je-moje-20-milijonsko-darilo-ljubljani-intervju-640167

( Fotografije v naši objavi so zgolj informativne in ne odražajo dejanskega stanja).