Tudi lani nadaljevanje rasti cen nepremičnin

Lani je bil na slovenskem nepremičninskem trgu tretje leto zapored prisoten trend upadanja števila kupoprodaj nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle. Slovenija je po ocenah Geodetske uprave RS v samem vrhu nepremičninskega cikla in postopoma prehaja v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani v Sloveniji zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za deset do 15 odstotkov, piše v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2024, ki ga je danes na svojih spletnih straneh objavila geodetska uprava.

Glede na začasno število evidentiranih prodaj za leto 2024 ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji prodanih okoli sedem tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli pet tisoč stanovanjskih hiš, skupaj vrednih nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov. Skupaj je bilo lani po ocenah v Sloveniji sklenjenih od 24 tisoč do 25 tisoč kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti od 2,5 do 2,6 milijarde evrov.

Več razlogov za manjšo prodajo

Zmanjšanje števila transakcij na geodetski upravi med drugim pripisujejo vladnim napovedim glede obdavčitve premoženja v obliki stanovanjskih nepremičnin in omejitvi kratkoročnega oddajanja nepremičnin, še bolj pa nadaljnji visoki rasti cen, ki omejuje dostopnost nepremičnin širšemu delu prebivalstva.

Predvidevajo, da je bilo lani prodanih približno 4.600 zemljišč za gradnjo stavb s skupno površino okoli 470 hektarov. To je bilo tretje zaporedno leto, ko se je število prodaj zemljišč za gradnjo stavb zmanjšalo. Lani se je število prodaj zazidljivih zemljišč v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 20 odstotkov, od tistega v letu 2021 pa je bilo manjše za več kot 45 odstotkov.

Največ se je dogajalo v Celju

Najbolj dejaven je bil lani stanovanjski trg v Celju. Sledila sta Kranj z okolico in severna okolica Ljubljane ter nato Maribor. Najmanj dejaven pa je že tradicionalno trg stanovanj v Zasavju. Pri stanovanjskih hišah je bila dejavnost trga lani največja v Celju, Mariboru in na območju Slovenske Istre brez Obale.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo lani po navedbah uprave sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a kljub temu razmeroma visoka. Na ravni države so cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah za deset odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za 17 odstotkov.

Rekordna rast cene stanovanj v Ljubljani

Po teh izračunih se je srednja cena stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države lani oblikovala pri 2.920 evrih na kvadratni meter, kar je 310 evrov več kot leto prej. Pri tem se je srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani zvišala za rekordnih 500 evrov na kvadratni meter in presegla 4.500 evrov na kvadratni meter.

Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je medtem lani znašala 165 tisoč evrov, s čimer je bila za 24 tisoč evrov višja kot leto prej. Srednja velikost prodanih hiš je znašala 161 kvadratnih metrov, srednja velikost pripadajočega zemljišča pa 700 kvadratnih metrov. V Ljubljani je bilo treba za hišo s pripadajočim zemljiščem v povprečju odšteti 405 tisoč evrov.

V primerjavi z letom prej se je lani razlika v cenah stanovanjskih nepremičnin med območji, kjer so najvišje (torej v Ljubljani ter gorenjskih in obalnih turističnih krajih), in pretežno ruralnimi območji, kjer so najnižje, nekoliko povečala. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so bile tako v Ljubljani v povprečju 3,4-krat višje kot v Beli krajini, cene stanovanjskih hiš pa 5,8-krat. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš so bile v Ljubljani v povprečju več kot 40-krat višje kot v Prekmurju, kjer so praviloma najnižje.

Ohlajanje nepremičninskega trga

Ob upadanju števila transakcij ter rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo se po navedbah geodetske uprave zdi, da smo v samem vrhu nepremičninskega cikla in postopoma prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države.

Cene stanovanj so po oceni uprave v zadnjih petih letih zrasle za 67 odstotkov, cene hiš za 54 odstotkov in cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 72 odstotkov. Od tistih v letu 2015, ko je v Sloveniji prišlo do zadnjega obrata cen nepremičnin, so bile cene stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb lani več kot še enkrat višje, cene hiš pa so se zvišale za dobrih 80 odstotkov.

Zmanjšanje števila nepremičninskih transakcij pričakujejo tudi letos, saj visoke cene in omejena ponudba še naprej zmanjšujejo tako plačilno sposobnost prebivalstva kot tudi investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah.

"Če se bo trend upadanja števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami z enako intenzivnostjo nadaljeval tudi letos, bi lahko v prihodnjem obdobju govorili o novi krizi nepremičninskega trga," so zapisali.

Ocenjujejo, da se bo visoka rast cen stanovanjskih nepremičnin letos nekoliko umirila, pri čemer lahko ponekod - predvsem na sekundarnem trgu - pride do stagnacije ali celo rahlega upada cen stanovanj. "Zaradi omejene ponudbe novih stanovanj in zazidljivih zemljišč v največjih mestih, zlasti v Ljubljani, ki pomembno vpliva na trende na slovenskem nepremičninskem trgu, pa večjega in nenadnega padca cen nepremičnin ni pričakovati," so dodali.

( Fotografije v naši objavi so iz naše ponudbe)

Vir: https://nepremicnine.siol.net/novice/tudi-lani-nadaljevanje-rasti-cen-nepremicnin-569