Mansarda je specifičen prostor tako za bivanje kot tudi opremljanje. Prenove in zasnove interierja dotrajane mansarde v Ljubljani, ki jo tokrat predstavljamo, se je lotila arhitekta Maruša Debevec. Nastal je sodoben in razgiban dom za mlad par.

Podstrešno stanovanje je bilo pred prenovo dotrajano, zadnjič prenovljeno pred približno tridesetimi leti. Zdaj so ga v celoti temeljito prenovili, kar je vključevalo tudi zamenjavo inštalacij in oken, med prenovo pa se je pokazalo, da bodo morali sanirati tudi dele lesene konstrukcije.

Obstoječ tloris je bil po besedah arhitektke Maruše Debevec zasnovan okoli večje terase, ki se odpira proti jugu. V sever­ni del so bili umeščeni spalni prostori, preko galerije nad dnevno sobo pa je bil omogočen dostop v zgornjo etažo. S prenovo niso veliko posegali v tloris mansardnega stanovanja.

»Prenova skoraj v celoti ohranja obstoječo tlorisno zasnovo, le v bivalnem delu je bila odstranjena pre­delna stena med kuhinjo in jedilnico, na galeriji pa predelne stene, tako da je zdaj ta prostor odprt. Terasa deli bivalni del, kar je poudarjeno tudi z izborom opreme, ki ustvarja več različnih ambientov, namenjenih preživljanju prostega časa,« pojasnjuje arhitektka. Stanovanje je s hodnikom ločeno na severni in južni del. V severnem so kopalnica in spalni prostori, južni bivalni del je razporejen okoli prej omenjene osrednje terase s pogledom na jug. Iz dnevne sobe se po lestvi povzpnemo na galerijo, na katero je umeščena pisarna.

Ambienti za različno uporabo

»Stanovanje je precej prostorno in razgibano, temu sledi tudi zasnova interierja. Zlasti bivalni prostor je razdeljen na več ambientov, ki omogočajo različno uporabo: jedilnica s kuhinjo, osrednji del s knjižno omaro, terasa in dnevna soba, kjer ima svoje mesto dolga omara, ki je hkrati klop,« še pravi arhitektka in dodaja, da so obstoječ razgiban tloris izkoristili tudi za funkcionalno umestitev opreme. Tako je, na primer, v spalnici izkoriščen trikotni zamik v steni, kjer je zdaj prostor za mizico za ličenje, v kuhinji pa so v del, kjer je bila nekoč tehnika, umestili hladilnik za vino in pečico.

Les, bela in odtenek kapučina

Interier je zasnovan v svetlih odtenkih, in sicer v kombinaciji lesa, bele barve in odtenka kapučina. Od izbrane barvne palete odstopa le hodnik v temno modri barvi, ki ima drugačno tudi tlorisno zasnovo, saj je bil stano­vanju priključen v poznejši fazi. Poseben detajl so po besedah arhitektke tudi letve na hodniku in v spalnici, za katerimi so skrite omare.

Poseben čar dajejo stanovanju fotografije, grafike in umetniška dela, ki so jih imeli lastniki. Ti so arhitektki pri zasnovi interierja pustili precej proste roke, želeli so le svetlo stanovanje v naravnih odtenkih, a brez belega pohištva, pa seveda prostor za številne fotografije, slike, grafike in precej knjig ter kotiček, namenjen poslušanju glasbe.

Dobra naravna osvetlitev

Naravno osvetlitev stanovanju nudijo obstoječa okna, ki so jih zamenjali, a velikost in pozicije niso spreminjali. »V mansardah je navadno pomankanje svetlobe in stika z okolico. V tem stanovanju je bilo to dobro rešeno, saj imajo vsi prostori, obrnjeni na sever, frčado, na jugu pa je bivalni prostor dobro osvetljen z okni, usmerjenimi proti terasi. Dodatno stanovanje osvetljujejo strešna okna naj južni strani strehe,« je še povedala arhitektka.

Umetno osvetlitev sestavljajo reflektorska svetila s prilagodljivim virom svetlobe, umeščena na poševnine, stenska svetila in klasična svetila, kjer je običajna višina prostora. Kot poudarja sogovornica, je bistveno, da se smiselno osvetlijo deli, ker je potrebujemo dovolj svetlobe, dobro naj bo osvetljena kuhinja, jedilna miza, pa osvetlitev ob kavču za branje …

Poseben pečat mansardi dajejo temno obarvani vidni tramovi. Tem so prilagodili tudi izbor nekatere opreme. Tako so nekateri stoli, armature in svetila v dnevni sobi v temi barvi in skupaj tvorijo celoto.

Mansardna stanovanja so zahtevna za zasnovo tako zaradi nepredvidenih sanacij kot tudi zaradi omejitve z višino. Kot pravi arhitektka, je treba prostor zasnovati tako, da je gibanje stanovalcev predvideno po delih stanovanja, kjer je visok strop. Pogosta težava, ki se pojavi v mansardah, je tudi, kam in kako umestiti omare. V tem stanovanju so omare (na hodniku, v spalnici in kopalnici) umestili ob severno steno, kjer bi bil zaradi nizke višine prostor drugače neuporaben, in ob osrednjo steno, kjer je višina za celo etažo in so zato omare višje. Mansardni prostori so bolj razgibani, še poudarja arhitektka, zato omogočajo veliko različnih ambientov, kar so dobro izkoristili tudi v tem stanovanju.

Vir: https://deloindom.delo.si/bivanje/domovi/razgibana-mansarda-za-mlad-par